O meni

Osebni podatki

Katja Rakušček (dekliški priimek Frelih), rojena: 26.12.1970
Status: poročena, mož Matjaž, sinovi Cene 1997, Nace 2000, Bine 2004
Izobrazba:
  • Inženirka usnjarsko predelovalne industrije 1992
  • Univerzitetna diplomirana ekonomistka 1997
  • Pedagoško andragoško izobraževanje 2006
Usposabljanja:
  • Vaditelj atletike 2008
  • Športna masaža 2009
  • Vaditelj športne rekreacije odraslih 2010
  • Moje telo-moja odgovornost; Zdrava hrbtenica 2014
  • Kondicijski trener 2015

Šport, tek in jaz

Mojo športno tekaška pot lahko označim z naslednjim prilagojenim izrekom: »Najprej kravce, potem štalca, nato pa tek.« Ali še bolj preprosto: »Nikoli ni prepozno.«

Moji fantje, Cene, Nace in Bine s psičko Popy
Moji fantje, Cene, Nace in Bine s psičko Popy

Dejstvo je, da sem se z resnim tekom začela ukvarjati relativno pozno, po rojstvu tretjega otroka v 35. letu starosti. Vendar pa sem prej bila stalno dejavna v raznih športih in se je moja športna pot začela že precej prej. Ena prvih medalj, ki sem jih prejela, je prav v teku, iz leta 1983 Tek po ulicah Žirov. Pa še zlata je. Če imam prav v spominu, organizatorju sploh ni bilo potrebno razdeliti vseh medalj v ženski kategoriji. Toliko nas je teklo v tistih časih.

Tek, nogomet, košarka, odbojka, kolesarjenje, smučanje, tek na smučeh, tenis, namizni tenis itd., vsega sem preigrala veliko. Ob koncu srednje šole in v začetku faksa sem se pobliže spoznala s plezanjem in alpinizmom, zlasti me je prevzelo turno in alpinistično smučanje. Presmučala sem veliko naših klasik v Julijcih in Karavankah, tudi zahtevnih in strmih grap doma in v tujini. Pravzaprav moj alpinistični smuk iz 6.345 m visokega Chopicalqui-ja v Perujskih Andih iz leta 1999 še vedno sodi v vrh Slovenskega alpinističnega smučanja.

Chopicalqui, 5. avgust 1999, smučarski spust z vrha 6.345m
Chopicalqui, 5. avgust 1999, smučarski spust z vrha 6.345m
Chopicalqui, na vrhu z Matjažem
Chopicalqui, na vrhu z Matjažem

Tekmovanja mi takrat niso predstavljala izzivov, v športih sem predvsem uživala in se družila s prijatelji. Še danes se kdaj vprašam, kaj bi bilo, če bi resno trenirala določen šport v najboljših letih za vrhunske rezultate, organizirano in pod strokovnim vodstvom… talent je zagotovo bil. Pravzaprav danes ničesar ne obžalujem, vse stvari v življenju se zgodijo z razlogom. Danes se imam lepo. Imam fejst moža, primorca in tri sinove, streho nad glavo in dve psički. Vse to mi v življenju največ pomeni. Za šport je tudi v zadnjih desetih letih dovolj časa. Za ljudi in stvari , ki jih imaš rad, si preprosto ni težko vzeti časa. V ospredju je tek, kolesarjenje in pohodništvo. Tudi moje delo je povezano s tem, kar najraje počnem, s športom, ljudmi in živalmi. Torej, če se vrnem na začetek moje tekaške »kariere«.

Moja prva tekaška preizkušnja je bila gorski tek na Črno Prst iz Podbrda. Dobra izbira, kajne? V 6,3 km premagati 1.320 m višinske razlike. Da bo v teku za dober rezultat treba biti trmast in se boriti, sem torej spoznala že kar na začetku. Zato pa je bilo potem vse lažje.

Gorski tek Podbrdo - Črna prst
Gorski tek Podbrdo – Črna prst
Gorski tek Podbrdo - Črna prst
Gorski tek Podbrdo – Črna prst

Na začetku sem tekla gorske teke in primorske krose. Lepa tekmovanja, ki se jih z veseljem spominjam. Udeleževali smo se jih družinsko in običajno tekli vsi, Cene in Nace otroške teke, Matjaž kar z najmlajšim Binetom v otroškem nahrbtniku.

Gorski tek na Kojco in Markov tek na Javorču
Gorski tek na Kojco in Markov tek na Javorču
Na tekih smo običajno tekli vsi Rakuščki
Na tekih smo običajno tekli vsi Rakuščki

Svoj prvi polmaraton sem pretekla dobro leto dni po tretjem rojstvu z rezultatom 1:43:10. To mi je dalo nove motivacije, da sem bolj strokovno lotila treningov in priprave. Vedno sem bila sama svoj trener, treninge sem dobro preučila in jih preizkušala na sebi. Moram reči, da uspešno. Nikoli nisem pretiravala, veliko pozornosti sem posvečala raznolikosti treningov, tako po terenu kot vsebini. Poleg aerobnih tekov in fartlekov nisem zanemarjala ne intervalov, ne klancev kot ne tehnike teka in vaj za moč in stabilizacijo trupa. Potem so šli rezultati samo navzgor, leta 2008 sem na polmaratonu s časom 1:26:11 dosegla 4. mesto absolutno na Ljubljanskem maratonu.

Ljubljanski maraton, 21km 2008, 1:26:11
Ljubljanski maraton, 21km 2008, 1:26:11

Takrat sem že začutila, da je to moj maksimum, ki ga lahko dosežem na tej razdalji, vse bolj me je mikala maratonska razdalja, zato sem se odločila za treninge maratona. Gorski maraton Štirih občin sem pretekla (prehodila) trikrat, vendar mi je bil bolj v izziv klasični maraton na cesti. Pri skoraj 41. letih sem pretekla moj prvi klasični maraton v Ljubljani. Rezultat zelo dober 3:17:04. Čase sem kljub letom izboljševala, zlasti na račun izkušenj in boljše aerobne zmogljivosti.

Gorski maraton štirih občin 2009
Gorski maraton štirih občin 2009

Svoj najboljši rezultat sem dosegla leta 2015 na maratonu v Rotterdamu s časom 3:07:38.

Rotterdam maraton - idealen tek, ko se vse »poklopi«, zagotovo moj najboljši tek v življenju
Rotterdam maraton – idealen tek, ko se vse »poklopi«, zagotovo moj najboljši tek v življenju

Vmes nisem zanemarila tudi krajših razdalj in gorskih tekov. V zadnjih petih letih ne tekmujem zelo pogosto, običajno si v letu izberem tri-štiri tekaške izzive. Najprej spomladanski maraton, ki ga z možem in prijateljema izberemo nekje v tujini, da pozimi ne »zaspim« in da imam motivacijo za treninge tudi pozimi. V zadnjih štirih letih smo tako tekli na Jungfrau maratonu 2013, Zermatt ultramaratonu 2014 (45,5 km, 1.973 m nadmorske višine), klasičnem Rotterdam maratonu 2015 in na ultramaratonu Connemara na Irskem (64 km) 2016.

Connemaraton Irska 2016, 64km
Connemaraton Irska 2016, 64km
Jungfrau gorski maraton 2013, 42km
Jungfrau gorski maraton 2013, 42km
Pod legendarno severno steno Eigerja – Jungfrau maraton 2013 z Matjažem in Bojanom
Pod legendarno severno steno Eigerja – Jungfrau maraton
Zermatt maraton 2014 s pogledom na Matterhorn
Zermatt maraton 2014 s pogledom na Matterhorn

Vsako leto maja odtečem Tek trojk, zadnjih sedem let na daljši 29km razdalji. Vmes pa kakšen nov tek, da se spoznam z novo progo, pogoji, konkurenco. Nimam navade teči na enem in istem teku vsako leto. To me ne motivira. Jeseni običajno odtečem drugi klasični maraton v letu v Ljubljani. Poleti dolge teke zamenjam s kolesarjenjem na cestnem kolesu, z daljšimi treking teki, ki jih opravim sama ali v prijetni družbi tekačev.

Trojke 29km
Trojke 29km
Trojke 29km
Trojke 29km

V veliko veselje mi je, da odtečem tudi kakšen dobrodelni ali družabni tek. V Žireh je to Adolfov tek, pa tek po Žirovskem kolesarskem krogu in drugi družabni teki, ki jih tečemo v skupini po okolici Žirov ali drugje.
Kot predstavnica Občine Žiri sem se septembra 2015 udeležila 1. teka Gorenjskih bolnišnic in pretekla 47km iz Kranja na Jesenice z namenom, da opozorim na problematiko Pediatrične ambulante v Žireh. Opomba: leto dni kasneje septembra 2016 je zaprta ambulanta spet zaživela.
Kot narekovalka tempa smo skupaj s tekači iz vseh vetrov oktobra 2015 pretekli Poljansko dolino in se pridružili praznovanju ob odprtju Škofjeloške obvoznice.

Dobrodelni tek od Kranja do Jesenic »Povezani s srcem za Gorenjsko«
Dobrodelni tek od Kranja do Jesenic »Povezani s srcem za Gorenjsko«
Z našim ultramaratoncem Dušanom Mravljetom
Z našim ultramaratoncem Dušanom Mravljetom
Veseli tek od obvoznice do obvoznice po Poljanski dolini ob odprtju Škofjeloške obvoznice, oktober 2015
Veseli tek od obvoznice do obvoznice po Poljanski dolini ob odprtju Škofjeloške obvoznice, oktober 2015

Svoje treninge ne prepuščam naključju, zato se stalno strokovno usposabljam in spremljam novosti na spletu.

V zadnjih letih, ko delam tudi z mladimi atleti v Šd Tabor Žiri in rekreativnimi tekači, je strokovnost še bolj pomembna. Pravilen pristop, raznovrstni in primerni treningi v homogenih skupinah, vaje za moč, nasveti in še mnogo drugega, zahtevajo od mene celega človeka. Mnenja sem, da lahko samo človek z lastnimi izkušnjami, znanjem in veseljem do teka, uspešno opravlja tako delo. In kar je najpomembneje, moraš biti za vzgled. Ne po tekaških rezultatih, temveč po načinu življenja in z odnosom do športa in ljudi nasploh.
Tako kot na začetku danes treniram in tečem za lastno zadovoljstvo, za boljše počutje in za užitek. Ko kdaj pa kdaj slišim kak komentar glede mojega teka, si mislim: »Sto ljudi, sto čudi«. Kako boste izkoristili in živeli svoje življenje, je vaša odločitev. Moja je pač taka. Gibati se in spraviti v gibanje čim več ljudi. Kdorkoli se mi bo pridružil na Tekaški ali Funkcionalni vadbi SportKa, mu ne bo žal. Prvi korak je običajno najtežji, vse drugo naprej je zelo enostavno. Pomembna sta samo volja in želja.

Tek je zakon!
Tek je zakon!

Tek je zakon!